Zaščita pred zmrzaljo

1. Mulčenje Negovana ledina z večjo listno površino odbije več sončnega sevanja podnevi, ponoči pa odda več toplote zaradi transpiracije – izhlapevanja vode skozi liste. Zato je potrebno pred nevarnostjo pozebe travno rušo pomulčiti tik nad tlemi, da uničimo večino listne mase. Tako bodo izgube toplote s transpiracijo čim manjše. Negovana ledina z višjo travo poveča izgube toplote iz tal tudi na račun transpiracije in večje sevalne površine. Podobno povzroči znižanje tempe- rature tal tudi zastiranje. Najbolj ugoden vpliv proti pozebi imajo gola tla, ki pa morajo biti kompaktna in vlažna. Pri sveže obdelanih tleh so izgube večje in zmanjša se prevajanje toplote iz nižjih plasti proti površini. Zato pred pozebo ne obdelujemo tal.

2. Namakanje (kjer je mogoče) V kolikor so tla suha, jih namočimo. Vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot lahka in suha.

3. Mreže proti toči Razpiranje mreže ima lahko pozitivne ali negativne posledice, odvisno predvsem od vlažnosti zraka. Kadar je zrak suh, mreža zadrži nekaj toplotnega sevanja tal. S tem se zakasni oziroma skrajša čas nizkih temperatur. Ob vlažnem vremenu in pojavu slane na mreži, pa zaradi spuščanja mrzlega zraka lahko temperature še dodatno znižamo. Pozitiven vpliv mrež se pokaže pri oroševanju proti pozebi pod krošnjo, ko mreža zadržuje sproščeno toploto, (vendar pozor sneg!!)

4. Sušenje oz. odpihovanje rose iz dreves Temperature so najnižje v jutranjih urah, ko je izhlapevanje največje. S sprotnim osuševanjem listja in mešanjem zraka z ventilatorji oziroma puhali (traktorske škropilnice, nahrbtne škropilnice,..) sproti sušimo listje in zmanjšujemo čas trajanje nizkih temperatur ter zvišujemo najnižje temperature

5. Kurjenje, zamegljevanje V lanskoletni pozebi so nekateri sadjarji uspešno dvigovali temperaturo z zadimljenjem (kurjenje ob robovih parcel). Ob kurjenju vlažnega žaganja, grmičevja, trave,...se sprošča vlaga ki ob kondenzaciji oddaja energijo in posledično nekoliko ogreje ozračje. Ogljikov dioksid, ki se sprošča pri gorenju pomaga pri učinku "lokalne tople grede".

6. Uporaba zaščitnih folij in koprenastih zastirk (jagodičje) Kjer tehnika to omogoča, je potrebno ob napovedi pozeb, tunele v primeru sončnega vremena zapreti v poznopopoldanskih urah, ob oblačnem vremenu pa že prej. Kljub vsemu ne smemo pozabiti na zračenje. Če so tuneli odprti, je sadike ob robovih potrebno dodatno zaščititi s kopreno. Zunanje jagode je potrebno v dnevu pred napovedano pozebo pokriti z zimsko kopreno. Uporaba enojne ali dvojne plasti je odvisna od napovedi nizkih temperatur. V letu 2016 je pri -2C enojna koprena zadoščala za zaščito. Manjše grmiče in drevesa ovijemo v kopreno v celoti do tal, brez odprtine na vrhu. Še bolj pomaga, če pod drevesom prižgemo svečo, ki počasi segreva prostor.

7. Krepitev rastlin z izvlečki alg in aminokislin Po navodilih ponudnikov , lahko s pravočasno uporabo sredstev za krepitev rastlin (6 – 12 ur pred pozebo) zmanjšamo posledice pozebe. Pri odmerkih se držimo navodil na embalaži izdelkov. Delfan Plus, Drin, Protifert LMW, Algovital, Algin, Epin Ekstra, ob uporabi vsaj 400 l vode/ha.

8. Večkratno škropljenje z ureo (6 kg/h, 300 - 600 l/ha) na 5 – 7 dni pozitivno vpliva na vitalnost dreves in odpornost na nizke temperature (Poljska). Ne škropimo pri T višji od 20 0 C in ne v hladnem večeru, da še dodatno ne znižujemo temperature. baldrijanove kapljice. Kapljice se zmešajo z vodo in poškropijo po rastlinah. Če so rastline poškropljene z baldrijanom prenesejo do 4 stopinje nižjo temperaturo kot običajno. (dodatno inf. društvo Ajda)

(vir: www.lj.kgzs.si)

Vreme

Plohe

13°C

Ljubljana

Plohe

Vlaga: 92%

Veter: 17.70 km/h

  • danes

    Rain 16°C 10°C

  • jutri

    Plohe 15°C 6°C